Z razvojem naše osebnosti se spreminja tudi naš slog

Z razvijanjem in spreminjanjem naše osebnosti se, logično, razvija in spreminja tudi naš slog.

Če se ne in nam je všeč in nosimo pri 30-ih ali 40-ih enake kose kot smo jih kot najstniki; ali pri 50-ih in 60-ih enake kose, kot smo jih kot 30-letniki – potem je to znak za alarm. Znak, da kot osebnost verjetno nismo kaj pretirano napredovali; da torej smo tudi v glavi, torej mentalno, ostali tam, kjer smo bili pred desetletji.

Na to me je spomnil FaceBook, kjer vsak dan, če se le spomnim, pogledam spomine, da vidim svoje objave za pretekla leta. Kako sem razmišljala, kako sem reagirala, kaj sem počela … in kako sem bila oblečena.

In tako sem danes videla tole svojo fotografijo, staro 7 let – posneta je v galeriji Emporium, kjer sem si kupila visoke Guess škornje nad koleni, ki so me povsem obnoreli (fotografije je malce nižje).

In ta me je spomnila nase pred 10 leti, na začetku najtežjega obdobja v mojem življenju, ki me je pripeljalo v izgorelost (na podlago iz otroštva in vseh let zatem, seveda – podlaga za VSE, kar se nam kasneje dogaja v življenju, je zastavljena v otroštvu). Fotografija je iz moje stilske preobrazbe na Planetu Lepote, ki si jo lahko ogledate tukaj. Na tej fotografiji sem povsem brez ličil, zato morda ‘čudno’ izgledam.

Foto: Sanja Martinec

Ja, to sem (bila) jaz. Ne v stiku s sabo, neprestano v krču in skrbeh, obkrožena z ljudmi, ki jim nisem pomenila kaj dosti (česar se seveda nisem zavedala). Začetek mojega počasnega, a vztrajnega sesuvanja, da je lahko nastalo novo.

Pot sesuvanja in rasti in sestavljanja

Jaz 11. 11. 2015

Torej to sem jaz pred 7 leti, ko sem se prvič v življenju začela počutiti ne le človek, ampak ŽENSKA (o tem sem že pisala tukaj). In seveda je bilo treba (ne nezavedni ravni, seveda) vse te čudovite občutke ženskosti pokompenzirati za vsa leta nazaj, zato sem čutila tako močno potrebo po poudarjanju sebe kot ženske – za svoje današnje pojme na pretiran oz. skoraj neprimeren (preveč seksi) način.

Oprijeta kratka oblekica, škornji nad koleni. Bolj seksi pač ne gre.

Ta(k) outfit sem nosila pogosto tudi čez dan in v pisarno; oprijeta oblekica in tile škornji. Resnično sem neizmerno uživala v svoji novoodkriti ženskosti in z njo povezani seksapilnosti. Želela sem poudariti vse, česar sem se dotlej skoraj sramovala.

Sledil je skinny jeans …

Hkrati sem v tem obdobju in po njem začela posebej veliko nositi tudi skinny jeans. Še en kos, ki poudari vse ženske adute, če jih imamo. V njem sem se počutila izjemno seksi, a kot za gornjo oblekico in škornje, sem dobri 2 leti nazaj doživela nekakšen preobrat, saj se v njem preprosto nisem več počutila dobro.

Foto: Aleš Kravos

Foto: Fortuna Blaž

Sprva sem mislila, da gre morda samo za obdobje, saj je plandemija močno vplivala tako na našo psiho kot tudi postave (tudi sam sem v zimskem zaprtju 2020 dobila kaka 2 kg odvečne maščobe), in čakala, da mine. A to se kar ni zgodilo.

Lani sem jih dobesedno na silo (torej proti svojemu počutju) oblekla le enkrat, letos niti enkrat. Vmes sem prodala kakih 8 kosov, kot sem jih imela, 3 imam še spravljene za vsak slučaj, a nekaj mi pravi, da bodo šli tudi ti v druge roke.

In jaz danes

In na spodnjih fotografijah sem jaz danes, torej zadnji 2 leti. Ženstveno, a elegantno. Čutim, da sem to jaz; kot tudi navznoter čutim, da sem izgrajena. V preteklih 5 letih sem nekako uspela pokompenzirati te občutke za 30 let nazaj? in potrebe po poudarjanju seksapilnosti nimam več oz. vsaj ne na ta(k) način. Zadostuje mi eleganca, sploh ker se zavedam, da je daleč najbolj privlačno tisto, kar je skrito.❤️

Foto: Stane Jerko

Foto: Stane Jerko

Foto: Stane Jerko

Foto: Fortuna Blaž

Da ne bo pomote, ne obžalujem ničesar za nazaj, ker se nikoli nisem oblačila vulgarno in je bila to pot mojega razvoja. Očitno sem vmesno “seksi” obdobje potrebovala.

Oblekico in tudi škornje še vedno imam, ker sem prve škornje tako obrabila, da sem potem kupila še ene povsem enake (toliko o tem, koliko sem jih nosila, kako nora sem bila na njih?). In morda oboje še kdaj nadenem še za kak party.

Naša zunanjost odraža našo notranjost

Zaključujem z mislijo, da naša zunanja podoba najbolje predstavlja to, kar oz. kjer smo trenutno. S svojim zunanjim videzom – s tem, koliko in kako smo (ne)urejeni – povemo veliko o tem, kako (ne)urejena je naša notranjost. Mnogi trdijo (pri čemer prepričujejo bolj sebe kot ostale), da zunanjost ni pomembna, temveč samo notranjost.

AMPAK: če imamo urejeno notranjost, se to kaže tudi v urejeni zunanjosti, s čimer se strinjajo tudi strokovnjaki psihologi. Človek je celota in tisti, ki ima stvari vsestransko urejene v glavi, je to jasno razvidno tudi navzven. Če pa zunanjost ni ravno najbolj ‘poštimana’, pa je to pokazatelj, da tudi notri še (marsi)kaj ni. Kot tudi pri meni ni bilo. Prvemu vtisu se z razlogom reče prvi vtis in zelo težko ga je popraviti.

Kateri videz je pa vam (naj)bolj všeč?? (Za moške odgovor itak že poznam.?)

 

[Disclaimer: ker je dandanes vsak užaljen za vse in ljudje radi berejo med vrsticami: ne, nič ni narobe, če nosite skinny jeans in/ali visoke škornje – pišem o sebi, svojem doživljanju dogajanja v sebi in svetu, ter svojem pogledu na stvari.]
Deli: