Izgorelost – moja pot v pekel in nazaj (3. del)
Ta fotografija je nastala 8. aprila 2018, ko sem končno dočakala sonce, da sem šla lahko v naravo. Neizmerno blagodejen učinek je imela name … potrebovala sem jo skoraj kot zrak in vodo. Mir, naravo in sonce. To je bilo torej leto in pol po tem, ko sem povsem ‘dol padla’, stanje pa še skoraj enako. To je bilo obdobje, ko sem že krepko obupavala, da bom še kdaj zdrava, normalna. Pogosto sem se zjokala od obupa.
Kako sem si skušala pomagati
Ko sem ugotovila, da sem izgorela, sem ure in ure, tedne, mesece raziskovala, kaj lahko naredim, da se čim prej izvlečem iz tega pekla. Ker to je dejansko to bilo: PEKEL. Preprosto … neopisljivo.
Poslušala (brati skoraj nisem mogla, ker sem imela grozne težave s koncentracijo) sem vse o izgorelosti: s katerimi zelišči, dopolnili, tretmaji, postopki … ČEMERKOLI, si lahko pomagam. Mojo izgorelost je spremljala huda anksioznost, ki je bila prisotna že prej in ki me je sploh privedla do sem (preberite moj prvi zapis o tem, da boste razumeli, zakaj, in dogajanje v drugem delu).
Paničnih napadov na srečo nisem imela, sem bila pa pravzaprav konstantno v stanju panike. Ne hormoni, ne možgani ti ne delajo več normalno; že leta sem bila konstantno v ‘fight-flight-freeze’ stanju.
Prve tedne (ali mesece? … ne spomnim se … spomin ti gre v maloro), ko sem povsem ‘dol padla’, sem spala po 12 ur skupaj, tako izčrpana sem bila. Pred tem sem imela zaradi hude anksioznosti kot posledica hudega stresa in skrbi leta hude težave z nespečnostjo, spala sem nekje 3 do 4 ure na noč – bila sem kronično povsem neprespana.
Poleg veliko spanja sem potrebovala tudi popoln mir; vsak hrup, zvok, me je spravil povsem iz tira. Glasba, katere velika ljubiteljica sem in sem jo v glavnem poslušala cele dneve odkar pomnim – nisem je več prenesla. Potrebovala sem popoln mir, popolno tišino. VSE mi je bilo vir stresa.
Kot posledico me je neizmerno vleklo v naravo; v popoln mir; v popolno tišino. Iskala sem popoln mir in tišino in cele ure ležala na soncu. Samo to sem potrebovala; in samo to sem zmogla.
Telo mi je šlo povsem v hibernacijo: apetita nisem imela nobenega, skoraj eno leto sem živela od enega avokada (ki mi pred izgorelostjo niso pasali, v tem stanju pa sem jih prav potrebovala) in dveh majhnih proteinskih napitkov na dan (dvakrat po pol avokada in 2x po 2 dl napitka). Drugega skoraj nisem jedla – nisem zmogla. Ob vsem mi je šlo na bruhanje. Sem in tja kako dušeno zelenjavo ali zelenjavno juho, pa kostne juhe sem si kuhala, ker naj bi bile tako krepčilne in obnavljale želodčno in črevesno sluznico.
Neprestano sem imela čuden občutek v želodcu – kot da me tišči, četudi nisem cel dan nič jedla. Sploh nisem vedela, ali sem lačna ali ne – bizaren občutek. Da ne bi še bolj oslabela, sem se trudila vsak dan kaj malega pojesti (kot omenjeno, avokado, beljakovine in kake orehe).
Zdravnica mi je rekla, da imam verjetno želodčno razjedo, da vsi znaki kažejo na to, a nisem hotela na gastroskopijo. To bi bil zame le še dodaten neizmeren vir stresa, pa tudi – kaj pa bi? ‘Zdravil’ s stranskimi učinki itak ne bi jemala, tako, da sem le upala, da nekega dne mine in se ne razvije v raka na želodcu (kar je ob dolgotrajnih razjedah pogost scenarij in sama sem imela težave želodcem kot posledica stresa že od najstniških let).
A karkoli sem pojedla, je bilo zelo ZDRAVO. Niti mi ni nič drugega pasalo, pa tudi vedela sem, da sem v stanju, ko si niti slučajno ne smem privoščiti kakega igranja z zdravjem v obliki nezdrave hrane, ki v telesu deluje oksidativno in povzroča vnetne procese. Če sem pred izgorelostjo diplomirala iz zdravja in zdrave prehrane, lahko rečem, da sem v izgorelosti doktorirala.
Prehranska dopolnila
Kar se tiče prehranskih dopolnil, ki sem jih jemala, pa verjetno lažje naštejem, katerih nisem jemala, kot pa katere sem. Lep čas sem jih jemala – reci in piši – 55. Predvsem sem skrbela, da sem zaužila ogromno antioksidantov, adaptogenov, zdravih maščob in protivnetnih snovi.
Tule je seznam:
Adaptogeni
- ashwagandha (pomirja, uravnava hormone, ki so v izgorelosti povsem v razsulu)
- rodiola (krepi telo in psiho, nas naredi odpornejše na stres)
- mešanica adaptogenih gob s protirakavim delovanjem
- bacopa monnieri (močan adaptogen, ščiti možgane)
- maca (poleg ashwagandhe najboljša za uravnavanje hormonov)
- ginko (za spomin, adaptogen, krepi, daje energijo)
- korejski ali sibirski ginseng (enkrat enega, drugič drugega)
Vitamini
Ostalo
- kurkuma (močno antioksidativno, protivnetno in antidepresivno delovanje)
- glutamin (celi želodčne in črevesne stene; ta mi je skupaj s kostno juho precej izboljšal stanje prebavnega trakta)
- Immune Support (izgorelost ti sesuje imunski sistem, ampak sama nisem imela v letih izgorelosti niti enega prehlada – do v prejšnjem delu omenjene toksične osebe, ko sem zbolela za hudim bronhitisom)
- omega-3 (nujne za zdrave možgane, psihično počutje (pomanjkanje daje simptome depresije in anksioznosti), srce in ožilje; močno protivnetno delovanje … ni, da ni)
- magnezij (nujen za skoraj vse funkcije v telesu, za mirnost, spanec)
- prebavni encimi, da sem olajšala delo želodcu
- česen (antioksidativno in protivnetno delovanje, za srce in ožilje, krepi imunski sistrem …)
- ingver
- l-teanin + l-tirozin (prvi je za za pomirjanje, deluje namreč anksiolitično; drugi dvigne dopamin)
- pegasti badelj za podporo jetrom in razstrupljanje
- astaksantin (predvsem za zaščito možganov in pred soncem, saj sem se veliko sončila; prav potrebovala sem sonce)
- probiotiki
- kelp (naravni vir joda, ki je nujen za dobro delovanje ščitnice in ga dandanes večini primanjkuje)
Pa verjetno sem še kaj pozabila. Vsa ta dopolnila jemljem še danes, le da malo krožim, ne jemljem čisto vsega ves čas oz. čisto vsega vsak dan. Ne vem, morda je bilo celo preveč vsega oz. bi bila polovica dovolj. Ampak ko se tako dolgo tako zelo slabo počutiš, bi pojedel dobesedno karkoli, samo da bi se bolje počutil. Prav dobro se še spomnim, ko sem svoji terapevtki večkrat rekla, da bi pojedla kurji kakec, če bi mi pomagal.
Vsak dan sem spila tudi vsaj liter blagega zelenega ali belega čaja, ki ima močno antioksidativno, protivnetno in protirakavo delovanje. To je sicer moja rutina že skoraj 25 let.
Kot omenjeno, sem prvi dve leti izgorelosti praktično vsak dan raziskovala, da bi odkrila še kak ‘missing puzzle’, ki bi mi pomagal, da bi se bolje počutila. Nekako kot da morda manjka res samo en puzzle in ko/če bom to naredila, bom pa ok. Bom končno ok …
A ne gre tako – hujši in bolj dolgotrajen, kot je bil stres (+ na otroško podlago), bolj ‘padeš’ in dlje časa traja, da se pobereš. In procesa se ne da prehiteti, lahko damo le času čas in vso možno podporo telesu z zdravo prehrano, mirom, počitkom in dopolnili, da si lahko res opomore in ga ne obremenjujemo dodatno in še naprej.
Kaj zares pomaga; kaj potrebujejo izgorelci
Če naredim povzetek, kot sem ga napisala v enem od odgovorov na svojo Fb objavo, ki jo lahko preberete tukaj, so ključne naslednje stvari:
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
- MIR. Dejansko mir. Jaz non stop poslušam musko, takrat sem potrebovala popolno tišino. Vsak zvok me je čisto iz tira vrgel, ker si z živci dobesedno na pajkovi nitki (tako reaktiven).
- POČITEK. Prve mesece sem spala po 12 ur – zmanjkalo me je ob 19h zvečer. Strašljiva, grozljiva, neopisljiva utrujenost.
- NARAVA. Sicer imam itak rada sproščanje v naravi, ampak takrat je bilo pa noro, kako me je vleklo vanjo. Vsak trenutek, ko sem lahko šla, sem šla. In samo ležala na soncu. Nekam na samo, da je bil mir, ne kak đumbus. Zato sem od nekje aprila do septembra opazno napredovala v počutju, potem pa več kot pol leta stagnacije (res sovražim zime, meni je to prav kraja življenja – samo čakaš, da bo konec).
- NIČ stresa. No, jaz sem ga žal imela, bile so precej težke stvari + ker si tako občutljiv in reaktiven, je bilo res grozno. Idealno je, da bi izgorelci šli najmanj za nekaj mesecev nekam, kjer je popoln mir, narava, relaks, sonce, na voljo kake blage vadbe (raztezanje) in terapije. Ker potrebuješ nekoga, da te sliši, razume, bodri.
- PREHRANSKA DOPOLNILA. Ko je bilo najhuje, sem jih jemala 55 (ja, prav res), da sem dajala maksimalno podporo povsem obnemoglemu telesu. Predvsem adaptogene, protivnetne, antioksidante in zdrave maščobe (vse, kar jemljem še sedaj, a takrat sem prav vse naenkrat, sedaj malo izmenjujem, jih pa še vedno ogromno, kot ste lahko videli v objavi pred nekaj meseci).
- PODPORA. Čustvena, moralna s strani prijateljev, partnerja, družine. No, jaz sem se morala (tudi) čez to sama prebijati, zato hvala vesolju za terapevtko za trenutke, ko je bilo najhuje.
Upam si trditi, da če bi izgorelce zdravili tako, kot sem napisala v točki 4., bi veliko hitreje okrevali. Ampak, saj vemo, to pač ni v interesu korporacij … Tako te pa našopajo z AD (bombončki, ‘zdravila’ za vse tegobe #sarkazem) in čim prej nazaj na delo, sčimer mnogim onemogočijo popolno okrevanje.
Predvsem pa je bistven ČAS.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
V naslednjem delu pa bom opisala še nekaj nenavadnih zanimivosti, ki so se mi dogajale oz. zgodile v tistem obdobju.
Oddaj komentar