Redno gibanje, torej šport, je že celo moje odraslo življenje izjemno pomemben dejavnik mojega življenjskega sloga. Nikoli nisem imela daljših pavz kot je bil kak dopust; bolna pa tako nisem bila nikoli.

In sicer imam vadbe razdeljene na 3 področja, ker nobeno od teh treh ne more nadomestiti nobenih drugih dveh:

1. vadba za kondicijo;
2. vadba za mišično maso;
3. vadba za raztegljivost, gibčnost.

In potem je prišla izgorelost, ki me je več ali manj onemogočila za nekaj let – in to je bila tudi edina daljša pavza, ki sem jo imela v življenju. Sicer sem se trudila, da sem hodila vsaj na vadbo Body Balance, ki je kombinacija joge, tai-chija in pilatesa, a še to mi je bilo izjemno naporno. Vsak premik mi je bil naporen in izčrpavajoč – včasih sem po vadbi obležala za 3 ali 4 dni; enako po poskusu ‘svajkanja’ na Šmarno goro (‘svaljkanje’ pravim zato, ker sem šla izjemno počasi in se morala ustavljati na 10 korakov; pred tem pa skoraj tekla gor, nato dol in še enkrat gor!)

Tako sem se po dolgih letih izgorelosti oz. okrevanja in nato še nehotene pavze zaradi plandemijskih ukrepov v zadnjem letu večkrat lotila povratka. Ker sem bila zaradi tako dolge pavze seveda povsem nefit – mišice so tako kot možgani: »use it or lose it« – sem se seveda vračala postopoma. Ne glede na to, na kako intenzivne vadbe si hodil pred pavzo – najsi bo zaradi bolezni, poškodbe oz. česarkoli – vračati se začneš postopoma, torej skoraj iz nule. Je pa prednost v tem, da imajo mišice spomin in napreduješ veliko hitreje, kot če bi dejansko začenjal in nule, torej prvič v življenju.

Zato sem lani po ponovnem odprtju začela z blagimi vadbami, kot je Body Balance, in naravnost šokiralo me je, ko sem ugotovila, da sem dejansko povsem iz forme – tako kondicijsko kot tudi mišično. Dejansko sem začenjala iz nule.

Poleg tega, da sem se v obdobju zaprtja za kaka 2 ali 3 kg zredila (približno – se ne tehtam, ker mi je to neumno oz. nepotrebno; prvič zato, ker je telo z veliko mišične mase težje od nefit telesa, ker so mišice težje od maščob*; in drugič zato, ker to, koliko sem fit in vitka, vidim po tem, kako izgleda moje telo in kako mi stojijo oblačila – koliko so mi ulito prav (ni boljšega pokazatelja), sem izgubila še skoraj vso mišično maso.

* zato tudi ne uporabljam besedne zveze ‘prekomerna telesna teža’, ampak debelost, ker so vsi, ki imajo veliko mišične mase, uradno ‘pretežki’; medtem ko debelost dejansko pomeni odvečno telesno maščobo

Še vadba Body Balance, ki je res nezahtevna, mi je bila grozljivo težavna in – kar me je najbolj šokiralo – po njej sem imela ‘muskl fibr’! Nimam besed, s katerimi bi lahko opisala svoj bes nad plandemijskimi ukrepi, s katerimi so nam onemogočili oz. prepovedali vse, kar dejansko pozitivno vpliva na naše zdravje in krepi imunski sistem: to je prosto gibanje, svež zrak, telovadba, druženje, zabava … skratka, vso radost in veselje (in ‘izvrstni’ rezultati kot ene izmed držav z najbolj strogimi ukrepi to potrjujejo).

Ko sem končno za silo ‘prišla notri’ z vadbo Body Balance, sem hotela nadaljevati s treningi z utežmi. In tu se je šele se ustavilo: vsak poskus celo z nizkimi težami se je končal v z večdnevnim ‘muskl fibrom’, da me je vse minilo. Dejansko me je začelo že resno skrbeti, da me je izgorelost tako trajno poškodovala, da se nikoli več ne bom mogla vrniti v staro formo.

A kaj kmalu se je izkazalo, da je problem tičal drugje – in to je tudi bistvo tega zapisa.?

Beljakovine – nujne za mišično maso

Ko sem pred izgorelostjo toliko let toliko telovadila (pride še zapis o tem, kako sem iz ‘couch potato’ postala športna obsedenka?), sem pazila tudi na zadosten vnos beljakovin – če hočeš pridobivati oz. ohranjati mišično maso, je to pač nujno – v izgorelosti pa mi je bila to zadnja skrb. Naj omenim – oz. spomnim, če ste brali moje zapise o izgorelosti – da takrat skoraj nisem imela apetita in sem vegetirala skoraj brez hrane.

Tudi ko sem začela nazaj športati, temu nisem posvečala kake pretirane pozornosti. Nekako mi je ušlo malce v pozabo. Nič čudnega, ko pa je minilo toliko let in ko si v stanju golega preživetja. In po vsaki vadbi z utežmi je sledila muka dolgotrajnega in napornega ‘muskl fibra’ …

Razkritje

Sama večere (po treningih ali ko imam dan ‘off’) preživljam tako, da se izobražujem, in sicer predvsem s poslušanjem raznih podkastov in intervjujev strokovnjakov z različnih področij, ki me zanimajo (zdrava prehrana, naravni anti-aging, psihologija, osebna rast ipd.). O tem, kako neizmerno pomembna je mišična masa za zdravje in vitalnost, sploh, ko smo starejši – kajti z leti mišično maso čedalje težje pridobivamo oz. ohranjamo, je bilo že ogromno povedanega. Skrb za dovolj mišične mase v zrelih letih in starosti je ena najboljših naložb v dolgoročno zdravje in vitalnost.

Dovolj mišične mase, med drugim, tudi zmanjšuje možnost padcev; če pademo, je manj možnosti resnih poškodb; kosti so močnejše; in če že pride do zloma, se ta zaceli veliko lažje in hitreje (seveda odvisno tudi od prehrane osebe – nekdo na ‘junku’ bo pač okreval veliko slabše in počasneje kot nekdo, ki se prehranjuje zdravo in si pomaga še s prehranskimi dopolnili).

In tako sem kake 3 tedne nazaj poslušala en izvrsten podkast, intervju z eno žensko – žal se ne spomnim imena, niti njenega naziva/poklica – kjer je močno poudarjala to, da pri športu na prvem mestu dela za mišično maso, ker je tako pomembna; pri prehrani pa na prvem mestu pazi na to, da zaužije dovolj beljakovin.

In mi je naredilo klik: »Tanja, morda pa je tvoj problem pri treningih z utežmi ta, da ne zaužiješ dovolj bejakovin. Saj jih skoraj ne ješ – ne ješ mesa, ne piješ proteinskih napitkov … saj si v glavnem na maščobah in zelenjavi. In če hočeš delati na mišični masi, potrebuješ beljakovine.«

In tako sem ugotovila, da kljub temu, da sem KS 0, ki cveti na zelenjavno-mesno-maščobni (ketonski) prehrani, sem v izgorelosti skoraj nehala jesti meso in na sploh uživati dovolj beljakovin. Morda imam pa zato tak ‘muskl fibr’ in tako slabo okrevam po vadbi z utežmi?
Ja nič – najbolje bom to ugotovila tako, da bom probala, a ne??

In tako sem se ped 2 tednoma ponovno odpravila na vadbo z utežmi (hodim na Body Pump) – tokrat opremljena s konkretnim kosom govejega mesa doma in odločena, da spijem tudi precejšnjo količino sirotkinih beljakovin (whey protein) nemudoma po treningu in še cel naslednji dan.

In dejansko sem tako tudi naredila – po vadbi sem spila en velik beljakovinski napitek (in poleg vzela še veliko omega-3 maščob in ostalih protivnetnih snovi, ki pospešujejo regeneracijo mišic), naslednji dan za kosilo naredila zrezek in spila tekom dneva še 2 ali 3 beljakovinske napitke.

Vsi, ki telovadite, veste, da je ‘muskl fibr’ najhujši drugi dan po vadbi – in ko je nastopil drugi dan, fibra ni bilo! Počutila sem se tako dobro, da sem šla lahko drugi dan, ki je bil praviloma najhujši, ponovno na trening z utežmi – in mi je izvrstno šlo!

Torej je bilo to, da po treningu nikakor nisem okrevala, dejansko krivo pomanjkanje beljakovin.

Od tega minevata dobra 2 tedna in sedaj zelo pazim, da po tem treningu zaužijem dovolj beljakovin in nimam več nobenih težav s ‘fibrom’; zelo pomembno pa je tudi dovolj spanja in seveda počitek, regeneracija. Mnogi ne vedo, da mišice ne nastajajo, ko treniramo, temveč ko spimo, v času regeneracije. DOVOLJ KAKOVOSTNEGA SPANCA JE OSNOVA ZA VSE!

Sedaj redno treniram s težo 2x na teden (in 2x Body Balance – ne vem, kam bom stlačila še Body Attack, ampak nekam ga bo treba; kje sta šele pohod na kak hrib in tek) in skoraj vsakič lahko malo povišam teže, tako, da res hitro napredujem, kar me neizmerno veseli. #grateful??

Zaradi izkušenj preteklih mesecev oz. zadnjega leta sem že mislila, da me je izgorelost tako poškodovala, da nikoli več ne bom mogla biti zares močna in fit. Kakšna sreča, da ni tako in je bil vzrok le pomanjkanje beljakovin v prehrani!

Poskrbite za svoje zdravje in vitalnost

Zaključujem s tem, kako pomembno je torej troje:

1. Da treniramo z utežmi – starejši kot smo, bolj je to pomembno za naše zdravje.
2. Da ob tem zaužijemo dovolj beljakovin.
3. Da poskrbimo za dovolj spanca.

Poleg tega so mišice – poleg možganov – največji porabnik kalorij, zato če je vaš cilj shujšati, začnite na prvem mestu delati za mišično maso, ki vam bo pospešeno ‘kurila’ maščobe.

To, v kakšnem stanju bomo pri 70-ih, 80-ih ali kasneje, je namreč odvisno od nas in naših odločitev. Ja, seveda vplivajo tudi zunanje okoliščine – mene so npr. spravile v izgorelost, ki mi je ukradla nekaj najlepših let mladosti – a na veliko večino stvari vplivamo sami: gre zgolj za odločitev: ali bomo, ali ne bomo. Nihče nas nima privezanih na stolu in nam ne preprečuje gibanja. Prav tako nas nima nihče privezanih in nam na silo ne tlači preveč in/ali neprimerne hrane v usta.

Podobne objave v zvezi s tovrstno tematiko, ki vas utegnejo zanimati:

• Kako sama skrbim za vitko linijo in dobro počutje
• Sedaj sem slab mesec pretežno na EOND in rezultati so neverjetni

Predvsem pa nikoli ne odnehajte in ne obupajte; za vsako težavo obstaja rešitev in za vsakim dežjem posije sonce☀️ – tudi ko že tako dolgo traja in se nam vse zdi tako črno, da imamo občutek, da ta trenutek ne bo nikoli več nastopil.

#selflove #selfcare❤️